Navodila za urejanje in vzdrževanje brežin vodotokov

Struga kot življenjski prostor


Ena izmed značilnosti Slovenije je njena vodnatost, oziroma gosta prepredenost z vodotoki. V njih se je, zaradi ugodnih razmer za rast in razvoj, razvilo pestro življenje. Ker ima vsak poseg v brežino vodotoka in pripadajočo vegetacijo posledice, človek s svojo dejavnostjo lahko hitro spremeni in celo poruši ekosistemsko ravnovesje v vodotoku in njemu pripadajočem prostoru, kar pomeni, da poruši naravno ravnovesje medsebojno uravnoteženih odnosov in vplivov živih bitij med seboj in z njihovimi habitati.

Poleg odstranjevanja obrežne vegetacije ima bistven vpliv na ekosistemsko ravnovesje onesnaževanje s hranili, zaradi izvajanja kmetijskih dejavnosti, to je rabe živinskih gnojil, rabe mineralnih gnojil, rabe gnojilne gošče iz večjih živinskih obratov ali komunalnih čistilnih naprav. Navedeno je v kombinaciji z neprimernim urejanjem kmetijskih zemljišč (odstranjevanje obrežne vegetacije, neprimerno namakanje, ipd.) in v kombinaciji z naravnimi danostmi (tla, padavine, itd.) pomembna obremenitev vodnih teles površinskih voda in vzrok za slabo stanje voda, kar vodi do neposrednega onesnaženja vode in tako pogina živalskih kot odmrtja rastlinskih vrst. Mrtev vodotok je zaradi izjemnega negativnega vpliva na okolje kot tudi motečega vpliva na okoliške prebivalce (smrad iz vodotoka, negativen vpliv na priobalno vegetacijo, vrtove, posevke…) nedopusten, zato je skrb za ohranjanje dobrega stanja voda bistvena, tako s stališča varovanja okolja kot posledično tudi zagotavljanja zdravega bivalnega okolja za ljudi.

Glede na zgoraj zapisano ima obrežna vegetacija pomemben vpliv tudi na količino pridelkov na njivah in vrtovih. V primerjavi s kmetijskimi površinami je pestrost rastlinskih in živalskih vrst v obrežnem pasu izjemna, kar pozitivno vpliva na pridelavo hrane, saj v njej plenilci, ki so naravni zatiralci poljskih škodljivcev, najdejo raznolik plen, ki jim omogoča večje možnosti za preživetje in razvoj še posebej v času, ko na poljskih površinah ni dostopne hrane (bujna stalna vegetacija je prezimovališče živali s kmetijskih površin in za kmetijstvo potrebnih opraševalcev itd.). Z vidika ohranjanja biotske diverzitete, to pomeni raznovrstnost živih organizmov, obrežna vegetacija živalim zagotavlja zavetje pred plenilci ter prostor za gnezdenje in prehranjevanje, z vidika zagotavljanja dobrega stanja voda pa ima pomemben vpliv na pregrevanje vode, saj zagotavlja senčenje vode.

Obrežna vegetacija ima tudi številne pozitivne učinke na kmetijstvo. Obrežni pas z bogato floro in favno pozitivno učinkuje na kmetijstvo tako s stališča pedologije, in sicer se hitreje in učinkoviteje tvori humusna plast, kjer organizmi sodelujejo pri razgradnji organskih snovi (kompostiranje) kot s stališča stabilizacije brežin in varovanja pred vetrno erozijo. Koreninski sistem obrežne vegetacije utrjuje brežine vodotokov in varuje kmetijska zemljišča pred erozijskim delovanjem vode ter obenem zmanjšuje vpliv vetra, saj deluje kot vetrna pregrada.


Veliko grožnjo obrežni vegetaciji kot naravnim ekosistemom predstavljajo invazivne vrste. Rastlinske invazivne vrste spodrivajo avtohtone (domače) z gostim preraščanjem rastišč, s čimer onemogočajo uspevanje vseh drugih vrst. Rastlinske invazivne vrste se pojavijo predvsem na razgaljenih površinah, ki jih razgalimo ob najrazličnejših posegih in jih ne saniramo. Živalske invazivne vrste pri nas nimajo naravnih sovražnikov, zato so uspešnejše v boju za hrano in življenjski prostor z domačimi vrstami.

Zemljišča ob vodotokih so podvržena neprestanemu delovanju tekoče vode, ki ustvarja meandre, tolmune, brzice, prodišča, skratka razgibano struge. Zaradi oblik in izredne ekosistemske vloge so vodotoki večkrat predmet varstva narave. Naravovarstveni status dobijo, kadar je njihova naravna pojavnost v prostoru posebna ali pa imajo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti. Na teh območjih je potrebno ravnati tako, da se ohranjajo lastnosti, zaradi katerih je vodotok poseben.

Skrb za obrežno vegetacijo izkazujemo koncesionarji s premišljenimi posegi v okolje, sanitarnimi poseki in čiščenjem strug, s čimer dajemo pozitven zgled lastnikom vodnih in priobalnih zemljišč. Slednji lahko, ob soglasju vodovarstvenega nadzornika, tudi sami izvajajo določene aktivnosti, ki pripomorejo k dobremu stanju vodotokov in poplavni varnosti. S preventivnim ravnanjem tako tudi sami prispevajo k varovanju svojih zemljišč pred erozijo in poplavljanjem.

Upravljanje z vodotoki in vegetacijo je neposredno povezano z vodarsko, kmetijsko in naravovarstveno področno zakonodajo. V nadaljevanju lastnikom priobalnih zemljišč kot tudi vsem ostalim, podajamo navodila o možnostih ter možnih načinih ravnanja glede urejanja in vzdrževanja brežin vodotokov.


Navodila priobrežnim lastnikom za urejanje in vzdrževanje brežin 


Zaradi varstva vodnega režima, omogočanja splošne rabe vodnega dobra ter izvajanja javnih služb po tem zakonu je lastnik ali drug posestnik vodnega, ali priobalnega dolžan trpeti omejitve, skladno z določbami tega zakona. Država kot obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč.

Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna. Obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe (roba). Glede na lastninsko pravico je lahko v lasti osebe zasebnega ali javnega prava.

Priobalno zemljišče celinskih voda je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda (Sava) 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Vsak poseg na vodno ali priobalno zemljišče , ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Vsakršno deponiranje in nasipavanje materiala, odlaganje odpadkov in materialov ter vplivanje na hidravlične razmere je prepovedano. Zakonodaja podeljuje odgovornost in dolžnost za dobro stanje voda, varovanje kakovosti in količin vode ter njeno uporabo na način, da uporaba vode čim manj vpliva na naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ter posredno tudi na poplavno ogroženost (deponiran material na brežini, razni predmeti odloženi na rob struge, plavje in odpadki v strugi ipd.), tudi posamezniku. Vsakdo je tako dolžan skrbeti za okolje v katerem živi.

V nadaljevanju kot strokovnjaki na področju urejanja voda, na podlagi zakonodaje in dolgoletne prakse na tem področju, podajamo navodila za zagotavljanje dobrega stanja voda in urejanje ter vzdrževanje brežin vodotokov:

  • na svojih vrtovih vzdržujte obrežno vegetacijo in odstranjujte veje in debla dreves, ki so nagnjena ali podrta v strugo vodotoka oz. tista, ki so suha in trhla do te mere, da bi se lahko sama zrušila v strugo (s soglasjem vodovovarstvenega nadzornika).
  • porezano vejevje in debla takoj odstranite iz območja vodnega zemljišča oz. priobalnega pasu in poplavnih ravnic (vrta), saj lahko v primeru visokih voda naplavine porezanega vejevja in debel tvorijo čepe plavja, ki običajno zamašijo mostne in ostale odprtine (s soglasjem vodovovarstvenega nadzornika).
  • upoštevati je potrebno prepoved redčenja obrežne vegetacije med 1. marcem in 1. avgustom (Zakon o divjadi in lovstvu).
  • sproti odstranjujte čepe plavja, odpadke in druge opuščene oziroma odvržene predmete, ki zastajajo v strugi vodotoka (na vaši parceli), saj ti običajno povzročajo poplavljanje in zajedanje obvodnih zemljišč.
  • ne odlagajte smeti in drugih odvečnih materialov na vodna in priobalna zemljišča. Priobalni pas za vodotoke II. reda meri 5 m, merjeno od roba struge vodotoka.
  • upoštevajte prepoved uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, v priobalnem pasu.
  • upoštevajte prepoved pranja vseh vozil in drugih strojev ali naprav, v priobalnem pasu.
  • v obrežni vegetaciji puščajte plodonosne vrste kot so češnja, hrast, maklen, jerebika, robida, rumeni dren, glog in črn trn.
  • v priobalnem pasu ob vodotokih gospodarite zmerno. Najprimernejša oblika kmetovanja so negnojeni ekstenzivni travniki
  • ohranjajte zveznost (krošnje dreves naj se med seboj stikajo) in navpično slojevitost (zelišče, grmovje, drevesa).
  • spodbujajte različne faze starosti grmovnih in drevesnih vrst.
  • preprečujte semenenje in plojenje invazivnih rastlinskih vrst.
  • tujerodnih živalskih vrst iz akvarijev in vrtnih ribnikov ni dovoljeno spuščati v vodotoke.
  • ob obrežni vegetaciji puščajte 5 m travnat pas, saj ima pomembno vlogo pri razvoju žuželk.
  • zemlje in zavrženih rastlinskih delov sobnih in vrtnih rastlin ne odlagajte v bližino vodotoka.