Opis območja zgornje Save

Opis sektorja območja zgornja Sava

Sektorji območij predstavljajo geografske izpostave Urada za upravljanje z vodami, organizirane po povodjih, porečjih in območjih, z namenom čim boljšega poznavanja in učinkovitejšega upravljanja z vodami. Sektorji območij sodelujejo z ministrstvom pri pripravi aktov, pri strateških odločitvah v sklopu upravnih in ostalih postopkov ter pri pripravi podzakonskih predpisov s področja upravljanja z vodami pa tudi s pristojnimi inšpekcijskimi službami.

Opis območja
Površina, ki jo obravnavamo v sektorju obsega približno 2.176,3 km², 70 % območja obsega gorski svet Alp in Karavank, 30 % območja pa predalpske ravnine osrednje Slovenije (Radovljiška ravnina, Kranjsko in Sorško polje). Uporabne površine so omejene na utesnjene doline in posamezne rečne terase, 40 % območja leži nad 1.000 m nadmorske višine, povprečni naklon površja je 19°, letno pade tudi preko 2.400 mm padavin. Območje ima več kot 60-odstotno gozdnatost in pretežno karbonatno podlago (ledeniško rečni nanosi). Vodotoki imajo značilen snežno dežni režim.

Občine na območju zgornje Save
Območje obsega občine: Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Bohinj, Bled, Gorje, Radovljica, Tržič, Naklo, Jezersko, Preddvor, Šenčur, Kranj, Žiri, Gorenja vas - Poljane, Železniki, Škofja Loka ter delno Medvode, Logatec, Cerkno in Idrija.

sektor območja zgornje Save

Slika: sektor območja zgornje Save


Pomembni vodotoki
Vodotoki prvega reda so Sava Dolinka, Sava Bohinjka, Sava, Tržiška Bistrica, Kokra, Selška Sora, Poljanska Sora, Sora ter največji slovenski naravni jezeri: Blejsko in Bohinjsko. Na območju se nahajata povirji najdaljše slovenske reke Save, in sicer v Bohinjskem kotu kot slap Savica izvira Sava Bohinjka, v naravnem rezervatu Zelenci nad Podkorenom pa Sava Dolinka.

Opis vodotokov
Dolžina vseh vodotokov znaša približno 4.800 km, od tega vodotokov prvega reda približno 300 km, preostalih vodotokov pa 4.500 km. Značilen je snežno dežni režim s pretežno nizkimi zimskimi pretoki in manj izrazitimi poznopoletnimi nizkimi pretoki. Spomladanske visoke vode so lahko kumulativno višje od jesenskih, vendar manj izrazite, z nižjimi konicami odtokov. Pogoste so izrazite jesenske in zgodnjezimske dežne padavine, ki povzročajo kratkotrajne izredno visoke odtoke, neurja z intenzivnimi, a kratkotrajnimi poplavami. Zaradi orografije in geološke podlage je značilen hudourniški odtočni režim, ki ga ima 84 % vodotokov. Za območje je značilna specifika povirnih območij vodotokov, velik transport plavin in plavja, večja prodišča, značilna obsežna erozijska zaledja, veliki nagibi strug, hitri porasti pretokov in kratkotrajni, a izraziti poplavni dogodki. Večjih akumulacij za namen urejanja vodnega režima na tem območju ni.

Umeritve na področju urejanja voda
Urejanje voda je usmerjeno v stabilizacijo vodotokov, zmanjševanje erozijskega delovanja voda in zadrževanje ter kontroliranje transporta plavin dolvodno.

Aktualno na območju zgornje Save
Trenutno na območju potekajo dejavnosti za realizacijo Uredbe o državnem prostorskem načrtu za preložitev regionalne ceste R2-403/1075 Podrošt–Češnjica skozi Železnike ter ureditev vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti Železnikov (Uradni list RS, št. 37/13).

Povezava na aktivno spletno stran s podrobnimi informacijami o projektu:
http://www.poplavna-varnost.si/zelezniki/ukrepi/

Koncesionar
konzorcij družb NIVO EKO, dejavnosti v ekologiji, d.o.o., Žalec (vodilni partner), ter HNG Hidrotehnika, nizke in komunalne gradnje, d.o.o., Mengeš, in EHO PROJEKT, erozija, hudourništvo, okolje, d.o.o., 1000 Ljubljana.

Povezava na spletno stran MOP DRSV:
https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi...