Nasveti občanom za pravilno ravnanje na področju urejanja voda

Obveščanje koncesionarja ali koncendenta o stanju na vodotokih, priobalnih zemljiščih in vodni infrastrukturi

Tako lokalno skupnost kot slehernega posameznika spodbujamo k posredovanju obvestil o stanju vodne infrastrukture, dogajanju na vodotokih, poškodbah na vodotokih, vseh novih posegih ter vseh posegih v vodni in priobalni pas. V času izrednih razmer zaradi visokih voda oziroma hudourniškega izbruha, o dogajanju na terenu obvestite poleg koncesionarja in koncendenta tudi center za obveščanje ( 112), civilno zaščito ali policijo.

Dežurna služba koncesionarja, ki je dolžna v času izrednih razmer interventno ukrepati, je obveščana in usmerjana preko centra za obveščanje  112. 

Informacije posredujte na naslov:

• DRSV, Sektor območja zgornje Save, M. Vadnova 5, 4000 Kranj ( 04 20 186 00)
• HNG hidrotehnika, nizke in komunalne gradnje, d.o.o., Prešernova cesta 35, 1234 Mengeš ( +386 8 205 80 28)

Pridobitev vodnega soglasja oz. mnenja za poseganje na vodna in priobalna zemljišča

• vsakdo je dolžan varovati kakovost in količino voda ter jo uporabljati tako, da čim manj vpliva na naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov, skladno s pogoji, ki jih določa ta zakon in drugi predpisi.
• poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (mnenja),
• lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča mora dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra, ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra.
• raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in podobno), je dovoljena, če se lastniku ali drugemu posestniku priobalnega zemljišča s takšno rabo ne povzroča škoda.
• na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobrem.
• lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča mora zaradi izvajanja javne službe po tem zakonu ali javne službe varstva okolja izvajalcu javne službe dovoliti izvajanja z javno službo povezanih del in omogočiti neškodljiv dostop na to zemljišče.
• lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča zaradi omejitev nima pravice do odškodnine, razen za tisto navadno škodo, ki je izvajalcu javne službe ni uspelo odpraviti v skladu z določbami prejšnjega odstavka.
• lastnik ali posestnik vodnega ali priobalnega ali drugega zemljišča na ogroženem območju mora dovoliti dostop in začasno uporabo teh zemljišč za izvajanje javne službe.
• Z globo od 4.000 eurov do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek, če:
  • vzpostavi prejšnje stanje brez dovoljenja ministrstva,
  • ne dopusti začasne uporabe svojega zemljišča,
  • ovira neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ali ne dopusti splošne rabe vodnega ali morskega dobra,
  • na vodnem ali priobalnem zemljišču postavlja objekte ali druge ovire, ki preprečujejo prost prehod ob vodnem ali morskem dobru,
  • izvajalcu javne službe ne dovoli izvajanja z javno službo povezanih del ali ne omogoča neškodljivega dostopa na vodno, priobalno ali drugo zemljišče,
  • na vodnem ali priobalnem zemljišču izvaja dejavnosti ali posege v nasprotju s 84., 85., 87., 88., 89, 100. in 101. členom zakona,
  • izvede poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, brez vodnega soglasja ali v nasprotju z njim.

•  posek in odstranjevanje obrežne vegetacije,
•  odvzemanje naplavin,
•  gradbeni posegi vseh vrst

Varstvene dobe za posege v vodni in priobalni pas

• sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom.

• gradnje objektov, ki se izvajajo na vodnih zemljiščih po predpisih o graditvi objektov, se lahko izvajajo po predhodni pridobitvi soglasja zavoda.
• z globo se kaznuje pravna oseba, ki posega na drstišča oziroma vznemirja ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih.

Poseg v naravo

Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20) med drugim zapoveduje:

• posegi v naravo, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje in za katere ni treba pridobiti dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in po drugih predpisih, se opravljajo na podlagi dovoljenja za poseg v naravo na podlagi tega zakona.